Masaža je terapija z dotikom, ki ne prinaša le neverjetnega zadovoljstva in sprostitve, temveč tudi neštete koristi za zdravje. Masaža lahko sprosti napetost v telesu, pomiri um in nahrani dušo, s tem pa sočasno zdravi na različnih ravneh.
Masaža je ena izmed najstarejših vrst terapij in skoraj nemogoče je ugotoviti, od kod natanko izvira. Tako kot številne živali se tudi ljudje dotikamo. Dotik je nagonski in le malo je treba, da iz te naravne sposobnosti razvijemo terapevtsko veščino.
V starih kitajskih medicinskih besedilih izpred okoli 5000 let piše, da gladenje »ščiti telo pred prehladi, ohranja zdrave organe in preprečuje zdravstvene težave«.
Tudi 4000 let stari ajurvedski rokopisi iz Indije priporočajo drgnjenje telesa za zdravljenje in preprečevanje bolezni. Od takrat je masaža neločljivo povezana z indijsko kulturo.
Stari Grki so stremeli k odlični telesni pripravljenosti, zato je bila masaža sestavni del kulta telesa, ki so ga gojili. Hipokrat, tako imenovani »oče sodobne medicine«, je v 5. stoletju pr. n. št. zapisal, da mora biti uspešen zdravnik poznavalec veščine »drgnjenja«.
Rimljani so bili masaži naklonjeni enako kot Grki in so jo vključili v kopalno obredje.
Po propadu rimskega cesarstva je arabski svet postal središče učenosti in kulture. Avicenna je zelo podrobno opisal različne oblike masaže.
Medtem je začela v Evropi katoliška cerkev dotik povezovati z »mesenimi užitki« in masažo ožigosala kot grešno.
V renesansi je zanimanje za klasično medicino oživelo in masaža si je počasi začela pridobivati spoštovanje.
Kapitan Cook je opisal, kako mu je masaža na Tahitiju odpravila išias, zapisi iz 19. stoletja pa pripovedujejo, kako so Indijanci plemen Čeroki in Navaho v Severni Ameriki masirali svoje bojevnike.
Konec 19. stoletja je švedski telovadec Per Henrik Ling zdravilno masažo spet prikupil Evropi. Ko se je ozdravil revme, je razvil sistem masaže zasnovan na fiziologiji, telovadnih gibih in masaži. Njegove metode so postavile temelje sodobne fizioterapije. »Švedska«, oz. klasična masaža se je preoblikovala v celostno terapijo, ki uravnovesi duha, telo in čustva in ne lajša le mišičnih bolečin. Ta celostni pristop zdaj marsikje uporabljajo kot dopolnilo klasični medicini.
o dotiku
Dotik je najbolj elementaren nagonski gib, ki blaži in pomirja na številnih ravneh. Sprošča telo, umirja um, pospešuje ozdravitev in dobro počutje. To, da se dotikamo drugih, ali da se drugi dotikajo nas je ena naših najbolj nagonskih potreb. Začne se že v maternici. Nežen in ljubeč dotik je bistven za razvoj zdravega otroka.
Zdravilna vrednost dotika dobiva vse večjo veljavo in številne terapije z dotikom v veliki meri uporabljajo v klasičnem zdravstvu. Zaradi pritiskov sodobnega življenja in vse pogostejših bolezni, ki so povezane s stresom imajo terapije z dotikom pomembno vlogo v našem vsakdanjiku. Boleč hrbet in rame po utrudljivem dnevu, težave s krvnim in limfnim obtokom zaradi dolgotrajnega stanja ali sedenja so nekatera izmed poklicnih tveganj odraslih ljudi.
Masaža učinkuje na telo in um obenem, zato masiranca sprošča in poživlja. Medtem ko lahko masažne tehnike in gibi lajšajo bolečino ali napetost v otrplih in bolečih mišicah, poživijo lenoben krvni obtok ali izločanjestrupenih snovi, pa vzpodbuden dotik rok odpravi stres v telesu in obenem obnovi čustveno ravnovesje. Ko napetost popusti, se začne telo povezoveti s čustvi in tako prekine začarani krog napetosti med umom in telesom.
Masaža ustvarja varno in nevtralno okolje, v katerem smo deležni ljubečega dotika in vzpodbude zaznavanja s kožo, kar je zelo pomembno za čustveno zdravje in pozitivno samopodobo. Dotik je bistven za razvoj zdravega človeka; pomanjkanje dotika v zgodnjih življenjskih obdobjih lahko zavre čustveno in telesno rast. Ker je dotik tesno povezan s čustvi, lahko privede do občutkov ranljivosti. Zato je treba masažo izvajati v varnem okolju, zelo pazljivo in obzirno.
Ljubeč dotik lahko zdravi, sočustvuje in tolaži, zato bi morali strokovne masažne tehnike kombinirati z nežnim dotikom, tako da roke pri masiranju ne bi sproščale le fizične napetosti v mišicah, temveč bi izražale tudi popolno sprejemanje masiranca. Čeprav je masaža dinamično gibanje, naj bo dotik umirjen in popolnoma posvečen masirancu. Masaža je zelo koristna, saj masirancu daje občutek varnosti, zaradi česar se umsko lahko popolnoma sprosti.
