RANCH ABDUL – KMEČKI TURIZEM BABUDER

Turistična kmetija Babuder

Naša turistična kmetija Babuder Materija se nahaja v bližini glavne ceste Reka–Trst. Ukvarjamo se s turističnim jahanjem v prelepi neokrnjeni naravi sredi Brkinov. Poleg tega pri nas lahko prenočite ter okusite domačo kmečko hrano, kot je domači pršut, salame, klobase.
Ponujamo tudi tople domače jedi, kot so: jota, njoki, jurčki na žaru, zeliščne omlete. Izdelujemo domače likerje, v sezoni tudi jabolčni sok.

Turistična kmetija Babuder

Naša turistična kmetija Babuder Materija se nahaja v bližini glavne ceste Reka–Trst. Ukvarjamo se s turističnim jahanjem v prelepi neokrnjeni naravi sredi Brkinov. Poleg tega pri nas lahko prenočite ter okusite domačo kmečko hrano, kot je domači pršut, salame, klobase.
Ponujamo tudi tople domače jedi, kot so: jota, njoki, jurčki na žaru, zeliščne omlete. Izdelujemo domače likerje, v sezoni tudi jabolčni sok.

Nočitev z zajtrkom je 25 eur.

Nočitev brez zajtrka je 20 eur.

Domači sveži kmečki zajtrk 5eur.

Turistična taksa se plača posebej:

2 eura za odraslega in 1 euro za otroke od 7 do 18 let.

Tudi za turiste v tranzitu nudimo nočitev z zajtrkom za ceno 25€/noč ali brez zajtrka 20€/noč.

Obala koper v pol ure trst 20 min

Kam na izlet?

Arheološko najdišče Ajdovščina nad Rodikom

Prazgodovinsko in antično nahajališče s poselitvijo v 1. in 2. stoletju našega štetja je na dominantni vzpetini nad Rodikom. Naselbina je izredno velikega obsega in je močno utrjena. Obrambni sistem je bil obnovljen v antičnem času, iz tega obdobja izvira tudi današnja znana urbanistično izredno premišljena in dognana zasnova naselja, ki je razvidna iz ruševinskih grobelj in še vidnih notranjih povezav. Ajdovščina je ena najbolj ohranjenih antičnih višinskih postojank pri nas. Pot na Ajdovščino vodi iz Rodika mimo zgornje gostilne po levi strani proti Artvižam, pod vrhom hriba sledimo poti na desno in se ves čas držimo desno. Ko prispemo na vrh hriba Čuk, se obrnemo na levo in pot nas vodi do prazgodovinskega obzidja v »ajdovsko« naselje.

Cerkev s freskami Toneta Kralja v Slivju

Velika župnijska cerkev v Slivju je posvečena svetemu Martinu. Zgrajena je bila leta 1697, večinoma v romanskem slogu. Cerkev ima podolgovato ladjo s stranskima nišama. Njena posebnost je poslikava stropa in zgornjega dela leve in desne stene osrednjega dela cerkve s freskami znanega slovenskega umetnika, velikega domoljuba Toneta Kralja. Tone Kralj je v letih 1943–44 drzno upodobil negativne like iz biblijskih zgodb kot fašistične ter v okroglih reliefih križevega pota prikazal grozoto vojne in trpljenje slovenskega naroda.

Cerkev sv. Petra in Pavla v Klancu

Cerkev v Klancu bi lahko glede na arhitekturno zasnovo v celoti pripisali Felicijanu. Z zidavo nove cerkve so začeli v petdesetih letih 17. stoletja, do leta 1659 je bil zgrajen prezbiterij, ki je s to letnico datiran na slavoloku in na zunanjščini, do leta 1670 pa so zgradili ladjo kot priča napis s Felicijanovim podpisom na zahodnem portalu. Zvončnica je bila dokončana šele leta 1689. Pred cerkvijo so zasadili lipo, da bi jih varovala pred zverinami. Ta mogočna lipa stoji tu že več sto let. Pod lipo je bilo staro pokopališče, ki so ga kasneje preselili na današnjo lokacijo, ga obzidali in zgradili manjšo mrliško vežico.

Jama Dimnice

Med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina–Reka, sta dve okoli 40 m globoki brezni, povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje brezno in skozi manjšega iztiska toplejši jamski zrak. Slednji na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber »dima«. Nekdaj so okoličani domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice.

Dimnice je okoli osem kilometrov dolga in 180 m globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi in lepo zakapani, z urejenimi turističnimi potmi. Po spodnjih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini Velike Loče in se steka v izvir Rižane. Največja izjemnost jame z okolico je »šolska zbirka« pojavov na stiku kraškega z normalnim reliefom in podzemlja s površjem, različnih procesov, ki oblikujejo kraške votline, kapniških tvorb za Guinnessovo knjigo rekordov in dokazov človekovega sožitja z naravo in preteklostjo.

Naravoslovno zgodovinska učna pot

Izhodišče poti je ob Osnovni šoli Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah. V bližini je informativna tabla z zemljevidom.

Pot ni zahtevna in je primerna za vse starosti, še posebej za učence, ki se lahko učijo v neposrednem okolju. Dolga je približno 4,5 km, prehodite jo v dobrih treh urah.

Lahko pa se odločite za krajšo Vodno pot, za katero boste potrebovali le uro in pol hoje. Vodna pot nam prikaže značilne vodne vire, ki jih je na prepustnih kraških tleh težko najti.

Pot vas bo popeljala skozi staro vaško jedro, kjer si lahko ogledate arhitekturne posebnosti in zanimivosti. Oznake ob poti (kuščar zelenec) vas vodijo do lepot narave skozi borov gozd, kjer se boste naužili svežega zraka, predvsem pa miru in tišine.

V vseh letnih časih vas bo očarala in presenetila. Zagotovo se boste s poti vrnili sproščeni in  polni novih moči.

Po predhodnem dogovoru je možen voden ogled.

Tabor in cerkvica sv. Jurija

Dober kilometer od Bača proti Gradišici stoji obrambni kompleks, ki zajema tudi podružno cerkev sv. Jurija. Od obrambnega sistema se je delno ohranil okrogel stolp, severno od njega pa so še vidni fragmenti spremljajočih prostorov. Celoten kompleks stoji na skali, ki se na severni steni prepadno spušča. Cerkev stoji nedaleč od obrambnega stolpa in je s prezbiterijem usmerjena proti severu. Po številnih vklesanih letnicah lahko sklepamo, da je cerkev nastala v 17. stoletju, na tem mestu pa je stala že njena prednica.

Če se sprehodite za cerkvico, se vam odpre prečudovit pogled na vasico Brezovica, v slepi dolini.

Tigrovska spominska krožna pot

Tigrovska spominska krožna pot Ocizla-Beka je zasnovana krožno in pelje mimo naravnih in kulturnih znamenitosti Ocizle in Beke. Začetek je v Ocizli “na kali”, od koder nas po poti vodijo rumene markacije. Organiziran pohod po Tigrovski spominski krožni poti poteka vsako leto v nedeljo najbližje 10. juniju.