LOVORIKOVEC ZA ŽIVO MEJO

Živa meja nam služi kot pregrada med našim zasebnim in javnim življenjem, saj razdeli področje v skladu z našimi osebnimi interesi. Z živo mejo, ki jo postavimo ob cesti, se zavarujemo pred hrupom in izpušnimi plini, živa meja med sosedi pa z razdelitvijo na dva dela sporoča, da vsaka družina potrebuje nek intimen prostor za svoje hobije in ambicije. Z živo mejo tako lahko omogočimo, da otroci ali živalski ljubljenčki ne stečejo na cesti ali drugo nezavarovano območje. Živa meja pa po drugi strani omogoča, da sredi urbanega sveta določimo kotiček, ki je namenjen miru in zelenju…

Vendar pa pri načrtovanju žive meje ne smemo pozabiti, da je živa meja rastlina, ki hitro raste, zato jo moramo nenehno negovati – striči in obrezovati. Za to opravilo največkrat uporabimo električne ali motorne škarje, nekateri pa jo obrežejo tudi ročno. Pravilno zasnovana živa meja je oblikovana tako, da dobi listje čim več svetlobe. Če pa ugotovimo, da se je živa meja v širino že preveč razrasla, jo lahko po potrebi skrajšamo z motornimi škarjami. Ker ta poseg opravimo hitro in učinkovito, nas lahko pokličete v primeru, da bi potrebovali pomoč…

Za živo mejo in ostale grmovnice nudimo izredno kvalitetna semena in sadike:

Ciprese Thuja smaragd

Cipresa Thuja Smaragd, oz. ameriški klek, ne potrebuje veliko nege, saj je zanjo dovolj, da ji enkrat letno porežemo vrhove in tako razširimo njen spodnji del. To rastlino zelo pogosto uporabljamo za živo mejo, dostikrat pa jo vidimo posajeno tudi v betonskih koritih. Ciprese so na pogled zelo estetske, saj ohranjajo zeleno barvo čez celo leto, obenem pa rastejo v obliki piramide, kar jih dela za posebne…

Najprimernejši čas za njihovo zasaditev je zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Zelo pomembno pri tem je, da je priprava podlage za sajenje čim bolj enakomerna, s tem pa dosežemo tudi enakomerno rast. Različne višine cipres v živi meji so največkrat posledica neenakomerne podlage. Za gnojenje cipres priporočamo gnojenje s kompostom ali uležanim hlevskim gnojem še preden jih posadimo. Gnojimo lahko seveda tudi kasneje, pri tem pa moramo biti pozorni, da se hlevski gnoj ne dotika korenin, saj jih na tak način lahko požgemo. Zalivanje cipres je še posebej pomembno v prvem letu, pri tem pa ne smemo pozabiti na zalivanje niti pozimi, še zlasti, če je premalo padavin.
Najprimernejši meseca za obrezovanje cipres sta avgust in september, ko porežemo letne prirastke. Pri tem odrežemo tudi porumenele vejice, ki nastanejo v sredini.

AKCIJA – Sadike priljubljenih cipres THUJA SMARAGD

• različne velikosti od 10 cm pa do 250 cm,
• lastna proizvodnja-slovenski proizvod,
• možnost zasaditve

Tisa Taxsu x Media Hicksii

Primerna sorta za živo mejo oska rast zelo gosta, dobro prenaša vplive okolice.
Gre za križanico med angleško (Taxus baccata) in japonsko tiso (Taxus cuspidata).Taxus x media je zimzeleno grmičevje s temno zelenimi iglicami. V višino zraste počasi tja do treh oz. štirih metrov, v širino pa od pol metra pa tja do dobrega metra. Potrebuje dobro namočeno zemljo in zaščito pred soncem. Najbolje uspeva na glinenih in humusnih tleh. Zelo lepo se obnese pod drevesi in v skalnjaku pa tudi kot okrasni grm. Še zlasti je uporabna za žive meje, saj je zelo dekorativna vrsta z rdečimi plodovi, ozko rastjo in gostim rastlinjem. Tisa zelo dobro prenaša tudi vplive okolice, zato je zelo troživa in obstojna rastlina, ki nam bo kot živa meja služila na dolgi rok…

Navadni lovorikovec Prunus

Navadni ali bolgarski lovorikovec, pravimo mu tudi lovor višnja, zraste od 2 do 6 metrov v višino, obenem pa se razraste tudi v širino. Gre za gost, vedno zeleni grm z zelenimi in večinoma golimi poganjki. Listi so bleščeči in usnjati, na vrhnji strani so temno zelene barve, na spodnji pa bledo zelene barve. Cvetovi so dvospolni, plodovi pa okroglasti in valjasti, okrog 8 mm debeli, sočni sadeži s podolgovato koščico. Lovorikovec najdemo v Bolgariji in Srbiji, ponekod v južni ali zahodni Evropi je skoraj udomačen. Zaradi zelenih listov, bujnih in lepih cvetov, gostih plodov in pre­prostega gojenja je ena najbolj pri ljubljenih okrasnih grmovnih vrst. Razmnožujemo ga s semeni ter potaknjenci, s cepljenjem in poganjki iz kore­nin. Dobro prenaša obrezovanje, zato je uporaben za oblikovanje živih mej in podobnih zasaditev.  Nekateri deli rastline so uporabni v ljudskem zdravilstvu – eterično olje iz listov so nekdaj uporabljali kot pomirjevalo in sredstvo proti kašlju, bruhanju ali želodčnim bolečinam, liste pa kot dodatek obkladkom za začasno lajšanje bolečin. Vendar pa je kljub temu treba upoštevati, da so vsi deli rastline zaradi vsebnosti cianovodikove kisline strupeni.

Navadni lovorikovec sa­dimo na bogata in vlaž­na, a rahla tla. Kot zimzelena vrsta precej dob­ro prenaša nizke  tempe­rature, ki pa mu včasih vendarle poškodujejo lis­te ali celoten prirastek za­dnjega leta. Paziti je potrebno tudi na zalivanje, če je zima bolj sušna. Dobro prenaša onesna­žen zrak, mestno okolje in sol, kljub temu pa se najbolje obnese na svetlih in odprtih krajih.