GRADNJA PASIVNIH HIŠ LJUBLJANA

PASIVNA HIŠA

Pasivna hiša zagotavlja izjemno udobje bivanja z zelo nizko porabo energije za ogrevanje. Porabi namreč le do 15 kWh/m2 ali do 1,5 litra kurilnega olja na m2 ogrevane površine, kar predstavlja od 80 do 90 % manjšo porabo energije od klasično grajenih hiš. Pri pasivni hiši gre za zmanjševanje toplotnih izgub ter maksimalni izkoristek energije sonca ter notranjih virov energije.

ZAKAJ IZBRATI PASIVNO HIŠO?

Pasivna hiša je pametna izbira, kajti stanovalci se v njej zelo dobro počutijo, družinski proračun pa je zaradi nizkih stroškov energije iz leta v leto bogatejši.

Pasivne hiše so povsem običajne hiše, prav tako imajo temelje, zidove, streho, okna in vrata, toda celotna zasnova hiše in s tem tudi vsi navedeni elementi, morajo biti konstruirani in izvedeni v drugačnem standardu.

Prav zaradi specifičnega načina konstrukcije in izbire materialov je za pasivne hiše značilno, da nimajo aktivnega sistema ogrevanja in hlajenja, pa je kljub temu temperatura v njih ravno pravšnja za udobno bivanje in to tako pozimi kot tudi poleti.

OSNOVNE ZNAČILNOSTI PASIVNE HIŠE

Temperatura v hiši je stabilna in enaka v vseh prostorih.
Osnovni ovoj hiše je dobro toplotno izoliran in zrakotesen, zato zunanji zidovi niso hladni, njihova površinska temperatura je torej enaka temperaturi zraka v prostoru. Ker je temperatura v prostoru ista na vseh mestih, se zrak ne giba (zrak v prostoru se giba zaradi razlik v temperaturi, to pa čutimo kot prepih).
Zaradi sistema prisilnega prezračevanja je zrak čist in svež.
Temperatura v hiši je stabilna in se tudi v primeru izklopa sistema prezračevanja zelo počasi spreminja, ca. 0,5 °C dnevno, v zimskem času na območju srednje Evrope se stabilizira pri 15 °C.
Kratkotrajno odpiranje oken in vrat nima bistvenega vpliva na temperaturo v notranjosti hiše. Ko hišo spet zapremo, se temperatura zelo hitro vrne na ”normalno”.

PASIVNA GRADNJA JE GRADNJA BREZ RADIATORJEV

Pasivna hiša nima vgrajenega klasičnega načina ogrevanja, nima torej niti radiatorjev niti talnega gretja. Za vzdrževanje želene temperature v pasivni hiši, po domače za ”ogrevanje”, se uporablja sistem prisilnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), drugi sistemi, ki koristijo obnovljive vire energije, sončna energija ter notranji viri energije (človek, delovanje naprav in razne aktivnosti, npr. kuhanje).

Klasično ogrevanje v pasivni hiši namreč ni potrebno, ker daje preveč energije, pasivna hiša pa takšne količine energije ne potrebuje. Pasivni standard je torej koncept gradnje, katerega osnovni cilje je s pravilno konstruirano in zgrajeno stavbo zmanjšati njene toplotne izgube na minimum in s tem v hiši zagotoviti bivalno ugodje s čim manjšimi stroški in minimalnim negativnim vplivom na okolje.

Bivanje v pasivni hiši ni noben »bav bav«, kar nas želijo prepričati nepoučeni. Tudi okna in vrata lahko odpiramo, če želimo, vendar pa moramo vedeti, da s prepogostim naravnim zračenjem zmanjšamo prihranke energije. Sistem prisilnega prezračevanja (rekuperacije z vračanjem toplote odpadnega zraka) odlično poskrbi za prijeten svež zrak v notranjosti hiše, zato naravno prezračevanje ni potrebno.

GRADNJA PASIVNE HIŠE JE VSEKAKOR INVESTICIJA, KI SE SPLAČA!

Stroški gradnje pasivne hiše so višji od stroškov primerljive klasično grajene hiše, razlika v ceni pa je odvisna od več dejavnikov. Dražji je lahko že sam načrt, pomembna pa je seveda predvsem izbira materialov za gradnjo. Cene enako primernih materialov za pasivno gradnjo so namreč lahko zelo različne.

RAZVOJ PASIVNE GRADNJE

Ni dolgo kar nam je bil izraz pasivna hiša tuj, gradnja sama pa nekaj nepredstavljivega in nedostopnega. Toda razvoj gre naprej, ljudje smo vse bolj osveščeni in tudi nekatere institucije, kot so Konzorcij pasivna hiša (organizira tudi Dneve pasivnih hiš), Fakulteta za arhitekturo, EKO Sklad, razna podjetja ter mediji in posamezniki (naj izpostavimo dr. Martino Zbašnik Senegačnik, ustanoviteljico Konzorcija pasivna hiša ter avtorico knjige Pasivna hiša), so veliko pripomogli k večji prepoznavnosti in sprejetosti teh novih načinov gradnje.